Interni razpis za projekte s področja uvajanja in razvoja odprtih izobraževalnih virov znotraj pedagoškega procesa
v okviru ukrepa A.II.1.RSF »Uporaba in razvoj odprtih učnih gradiv na UL v luči spodbujanja njihovega soustvarjanja s študenti«
Kviz
Strip
Proračunski panj
.png)
Kvizi
Javne finance
Proračun RS
Zadolževanje v javnem sektorju
Davki v RS
Javni izdatki RS
Strip
Proračunski panj
Klikni na panj
Uvod
Čebelarstvo v Sloveniji ne le izhaja iz bogate zgodovine, temveč predstavlja tudi pomemben del nacionalne identitete. S tradicijo, ki sega v 18. stoletje, s poudarkom na skrbi za naravo ter gospodarski pomembnosti čebeljih pridelkov, čebelarstvo v Sloveniji simbolizira povezanost med spoštovanjem tradicije in sodobnim pristopom k ohranjanju naravnega ravnovesja.
Čebele s svojim nenehnim opraševanjem ohranjajo ravnovesje v naravi ter imajo ključen vpliv na pridelavo hrane in skrb za biotsko raznovrstnost. Opraševanje pomembno vpliva tudi na gospodarstvo, saj ima skoraj dvajsetkrat večji gospodarski pomen v primerjavi s pridelavo čebeljih pridelkov ali izdelkov.
Čebelarstvo, s svojo urejenostjo in sistematičnostjo, ponuja dober zgled za razumevanje določenih aspektov javnih financ. Tako kot čebele skrbijo za pravilno delovanje čebelnjaka, javne finance zagotavljajo urejeno financiranje delovanja države. Podobno kot čebele s svojim nenehnim opraševanjem skrbijo za rodovitnost narave, javne finance prispevajo k ustvarjanju pogojev, v katerih lahko gospodarstvo uspeva in cveti, kar prispeva k dobrobiti njenih prebivalcev.
Primerjava: Organizacija
Primerjava: Input/ Output, Prihodki/odhodki
Primerjava: Skrb za okolje
Poglavje 1.1
V panju je organizacija zelo pomembna, saj le tako panj lahko funkcionira. Najpomembnejšo vlogo igra matica, mati vseh čebel. Čebele se navadno delijo glede na naloge, ki jih opravljajo. Ločimo čistilke, krmilke, gradilke, stražarje ter delavke. V panju pa imajo čebele tudi trote, ki skrbijo za zalego in vzdušje v panju. V Sloveniji imamo ministrstva, ki skrbijo za svoje resorje. Z vidika javnih financ je največ sredstev namenjenih za Ministrstvo za finance (4,3 mrd €), sledita Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (2,0 mrd €) ter Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (1,8 mrd €). Najmanj sredstev je v proračunu namenjenih za Ministrstvo za digitalno preobrazbo (114.000 €) in Ministrstvo za javno upravo (106.000 €).
Poglavje 1.6
Poglavje 1.3
Poglavje 1.2
Poglavje 1.5
Poglavje 1.4
Poglavje 1.1
Poglavje 1.2
Čebelji panj mora biti vzdrževan, da lahko čebele opravljajo svoje naloge in preživijo. Vsaka čebela ima svoj cilj, ki prispeva k skupnemu rezultatu, to je preživetje. Racionalno upravljanje s sredstvi iz državnega proračuna prav tako prispeva k uresničevanju raznovrstnih ciljev med katere spadajo gospodarska rast, socialna varnost, enake možnosti za vse državljane, ter kakovostno življenje. Za nadzor nad racionalno porabo javnih financ skrbi Urad za nadzor proračuna, ki zagotavlja zakonitost in večjo stopnjo namenskosti pri porabi sredstev državljanov RS. Poleg tega Računsko sodišče nadzoruje poslovanje državnih računov, državni proračun in celotno porabo finančnih sredstev državnega proračuna. Za javne ocene skladnosti javnofinančne politike s fiskalnimi pravili pa skrbi Fiskalni svet.
Poglavje 1.6
Poglavje 1.3
Poglavje 1.2
Poglavje 1.5
Poglavje 1.4
Poglavje 1.1
Poglavje 1.3
Glavna vloga matice je, da leže jajčeca v celice in tako skrbi za potomstvo. Matice so zelo pomembne za kakovost in produktivnost čebelje družine. Potomci matice namreč dedujejo lastnosti med katere spadajo npr. mirnost, dolžina rilčka, nabiralna vnema, odpornost proti različnim boleznim. Matica ima podobno vlogo kot država oziroma državna uprava, ki skrbi za prebivalce tako, da opravlja regulativne, kontrolno-nadzorne, operativne, represivne, študijsko-analitične in servisne dejavnosti. Z uspešnim opravljanjem omenjenih dejavnosti zagotavlja državljanom ugodne razmere za življenje, kar pomembno vpliva tudi na ohranjanje natalitete.
Poglavje 1.6
Poglavje 1.3
Poglavje 1.2
Poglavje 1.5
Poglavje 1.4
Poglavje 1.1
Poglavje 1.4
Matica v panju je dvakrat večja od čebel delavk. V slovenskem proračunu ključno vlogo igra Ministrstvo za finance, ki se osredotoča na pripravo državnega proračuna ter skrbi za zakladništvo, javno računovodstvo, javne finance, davčni in carinski sistem, finančno premoženje, poroštvo, zadolževanje javnega sektorja, javno-zasebna partnerstva in še več. Leta 2023 je Ministrstvo načrtovalo 4,3 milijarde odhodkov, kar predstavlja 26,4 % celotnih odhodkov državnega proračuna.
Poglavje 1.6
Poglavje 1.3
Poglavje 1.2
Poglavje 1.5
Poglavje 1.4
Poglavje 1.1
Poglavje 1.5
V panju je največ čebel delavk. V panju so vedno prisotne, njihovo število pa je odvisno od letnega časa. Lahko jih je tudi do 60.000. Brez čebel delavk panj ne more preživeti, kot tudi delovanje države ni možno brez podjetij in njenih prebivalcev, ki skrbijo za pritok prihodkov v javnofinančne blagajne. Med pravne osebe se uvršajo: samostojni podjetniki posamezniki (114.400), gospodarske družbe (75.525), pravne osebe javnega prava (2.789), nepridobitne organizacije (9.077), društva (23.369) in druge fizične osebe (14.091). Po zadnjih dostopnih podatkih je bilo delovno aktivnih prebivalcev 996.000. Glede na načrtovane prihodke bodo pravne in fizične osebe leta 2023 neposredno ali posredno v državni proračun prispevale 5,1 mrd € preko DDV, 1,6 mrd € preko dohodnine, 1,6 mrd € preko trošarin in 1,4 mrd € preko davka od dohodka pravnih oseb.
Poglavje 1.6
Poglavje 1.3
Poglavje 1.2
Poglavje 1.5
Poglavje 1.4
Poglavje 1.1
Poglavje 1.6
Panjske čebele skrbijo za čistočo in higieno v panju, kar bi lahko primerjali z vlogo policije in vojske pri zagotavljanju varnosti. Policija se ukvarja z raznolikimi nalogami, ki stremijo k istemu cilju, zagotavljanju varnosti. Policija ima široko področje delovanja, vključno s specialno enoto, centrom za varovanje in zaščito, službo generalnega direktorja policije, upravo uniformirane policije, upravo kriminalistične policije, nacionalnim forenzičnim laboratorijem, upravo za policijske specialnosti, policijsko akademijo, uradom za informatiko in telekomunikacije ter policijskimi upravami. Za notranje zadeve in varnost, med katere sodi financiranje policijske in kriminalistične dejavnosti, ki poteka iz državnega proračuna, je bilo 2021 namenjenih 487 mio €. Vojska trenutno izvaja operacije predvsem v tujini, njena vloga pa bi postala ključna v primeru ogroženosti države. Leta 2021 je bilo za obrambo in zaščito, torej za delovanje vojske, porabljenih 630 mio €.
Poglavje 1.6
Poglavje 1.3
Poglavje 1.2
Poglavje 1.5
Poglavje 1.4
Poglavje 1.1
Poglavje 2.1
Med čebelje proizvode štejemo med, propolis in vosek, ki jih uporabljamo ali zaužijemo tudi ljudje. Med lahko najdemo v skoraj vseh živilskih trgovinah in je tudi zelo pogosto živilo v naših shrambah. Propolis se prav tako prodaja v trgovinah, uporabljamo pa ga predvsem, ko smo prehlajeni, saj viša odpornost in ima zdravilni učinek. Čebelji vosek se lahko žveči, predvsem pri vnetjih ustne votline ali obolelega požiralnika in želodca ter za čiščenje nosnega dela žrela, uporablja pa se med drugim tudi v kozmetiki, farmaciji, medicini in svečarstvu. Če se naredi vzporednica z odhodki državnega proračuna, ki so leta 2023 ocenjeni 16,3 mrd €, so slednji razdeljeni med 24 različnih politik. Poleg servisiranja preteklega zadolževanja, ki predstavlja največji delež sredstev, gre največ za izobraževanje in šport, sledijo odhodki za socialno varnost in pa promet in prometno infrastrukturo.
Poglavje 2.6
Poglavje 2.3
Poglavje 2.2
Poglavje 2.5
Poglavje 2.4
Poglavje 2.1
Poglavje 2.5
Poglavje 2.4
Poglavje 2.2
Čebele pridobivajo nektar iz cvetov s pomočjo dolgega jezička, ki vsebuje sladkor, kar predstavlja pomemben vir energije. Nabirajo tudi cvetni prah za beljakovine in druge hranilne snovi. Propolis, ustvarjen iz drevesnih snovi, ščiti panj. Med nastane iz suhega nektarja, zagotavljajoč pomemben vir ogljikovih hidratov. Vosek, pridobljen iz čebeljih žlez, se uporablja za gradnjo panjskih celic, kjer shranjujejo med, ličinke in cvetni prah. RS prejema različne prihodke, med njimi davek na dohodek, davek od dohodka pravnih oseb, davek na dodano vrednost, davek na nepremičnine, davek na dediščine in darila, davek na promet nepremičnin, prispevke za socialno varnost, pokojninske in invalidske prispevke, zdravstvene prispevke, prispevke za brezposelnost, prihodke iz prodaje državnih sredstev, donacije, koncesije, carine in še več.
Poglavje 2.6
Poglavje 2.3
Poglavje 2.2
Poglavje 2.5
Poglavje 2.4
Poglavje 2.1
Poglavje 2.3
Ko hrane začne primanjkovati, čebele delavke trote napodijo iz panja. Ker jeseni in pozimi družina ne vzgaja novih matic, so v tem času družini le v breme. Država neaktivne prebivalce (upokojenci, invalidi in študenti) in brezposelne osebe ne napodi iz države temveč jim zagotavlja pomoč in socialno varnost. Za politiko socialne varnosti je namenjenih več kot 1,5 mrd € oz. 9,4 % vseh sredstev, med katerimi gre največji del za družinske prejemke in starševska nadomestila. Slabih 1,2 mrd € je namenjenih iz državnega proračuna za pokojninsko varstvo, medtem ko gre za nadomestila za brezposelne letno več kot 100 mio €.
Poglavje 2.6
Poglavje 2.3
Poglavje 2.2
Poglavje 2.5
Poglavje 2.4
Poglavje 2.1
Poglavje 2.4
Življenje v čebelji družini je zelo razgibano in zahteva nenehno prilagajanje. To se opazi pri številu čebel, ki je odvisno od količina hrane, ki je na voljo. Število čebel delavk se med letom spreminja. Pozimi so čebele v panju in so odvisne od rezerv, ki jih prihranijo. Če jih je poleti tudi do 60.000, se lahko pozimi njihovo število več kot prepolovi, in znaša okoli 20.000. Zelo pomembno je hranjenje čebel, zlasti če je potrebno vzrediti novo matico, ki jo je potrebno hraniti drugače kot ostale čebele delavke, in sicer s posebnim mlečkom. Podobno se mora država s svojimi makroekonomskimi politikami nenehno prilagajati razmeram na trgu. V obdobjih negativne gospodarske rasti, naj bi država v sklopu denarne politike zniževala obrestne mere, posledično omogočala cenejša posojila, kar spodbuja investicije in pritok denarja. Na ta način se spodbuja povpraševanje in z njim tudi inflacija. Tej politiki se reče ekspanzivna oziroma spodbujevalna denarna politika. Če gospodarstvo ali cene (inflacija) rasteta prehitro naj bi države vodile restriktivno oziroma zaviralna denarna politika. Zadolževanje tako postane dražje, gospodarska rast in rast cen pa se upočasnita.
Poglavje 2.6
Poglavje 2.3
Poglavje 2.2
Poglavje 2.5
Poglavje 2.4
Poglavje 2.1
Poglavje 2.5
Potrošnja medu presega domačo proizvodnjo in znaša letno okrog 1 kg na prebivalca. V zadnjih desetih letih se ni bistveno spremenila. Stopnja samooskrbe se od leta 2010 giblje med 20 % in 85 %, v letu 2020 je znašala 67 % (primerjava z domačo potrošnjo/BDP). Izvoz medu se je v obdobju 2010-2020 povečal s 40 ton na 306 ton medu (primerjava z izvozom Slo glede na BDP). Ravno tako se je v tem obdobju povečal uvoz medu, in sicer s 585 ton na 1106 ton medu. Indeks BDP na prebivalca v Sloveniji v standardih kupne moči znaša 92 % povprečja EU. V letu 2021 je vrednost izvoza blaga in storitev znašala 83,6 % BDP.
Poglavje 2.6
Poglavje 2.3
Poglavje 2.2
Poglavje 2.5
Poglavje 2.4
Poglavje 2.1
Poglavje 2.6
Odkupne cene vseh vrst medu v Sloveniji so v zadnjih letih narasle. V letu 2010 je odkupna cena medu (vseh vrst) znašala 3,18 evrov na kg, v letu 2020 pa 5,39 evrov na kg (primerjava z rastjo cen na splošno). Precej višjo ceno čebelarji dosegajo s prodajo na tržnicah. Cena (vseh vrst) medu na tržnicah je od leta 2010 narasla s 5,67 evrov na kg medu na 10,08 evrov na kg (v letu 2020). Po podatkih SURS je bila v zadnjem letu najvišja stopnja inflacije med julijem in septembrom 2022 (med 10 in 11 %).
Poglavje 2.6
Poglavje 2.3
Poglavje 2.2
Poglavje 2.5
Poglavje 2.4
Poglavje 2.1
Poglavje 3.1
Življenje čebel je odvisno od okolja, ki je v življenju čebel zelo pomembno. Poleg samega segrevanja zemlje, ki spreminja pokrajino, na čebele vpliva tudi način kmetovanja. Pesticidi se v kmetijstvu uporabljajo za zaščito pridelkov pred raznimi škodljivci. Če pa je uporaba pesticidov neprimerna oz. prekomerna se lahko čebele med opraševanjem s temi kemikalijami zastrupijo. Lahko se tudi zgodi, da zaradi nedostopne raznolike hrane čebelam pade odpornost in zbolijo. To se dogaja zlasti na ogromnih poljih, kjer gojijo samo določeno vrsto sadja ali zelenjave. Prav tako je državni proračun odvisen od okolja in se prilagaja trenutnim razmeram. To se je občutilo predvsem v času COVID-19, ko je bilo potrebno hitro povečati javne izdatke, saj je bilo poleg nove opreme, mask, cepiva, zagotavljanja kapacitete v bolnišnicah, potrebno zagotoviti pomoč tudi gospodarstvu in gospodinjstvom. Sprejeti so bili ukrepi, ki so pripomogli, da so določena podjetja ohranila poslovanje, ljudje obdržali službe in posamezniki pridobili tudi določena druga sredstva (npr. turistični boni).
Poglavje 3.6
Poglavje 3.3
Poglavje 3.2
Poglavje 3.1
Poglavje 3.4
Poglavje 3.5
Poglavje 3.5
Poglavje 3.4
Poglavje 3.2
Količina medu, ki ga letno pridelajo čebele pogosto odstopa od načrtovanega, saj je pridelava odvisna od mnogih različnih dejavnikov. Eden izmed dejavnikov je vreme, saj daljša deževna in sušna obdobja lahko onemogočijo nabiranje nektarja in cvetnega medu, kar zmanjša pridelavo medu. Proizvodnja je prav tako manjša, če travniki niso dovolj raznoliki in bogati z nektarjem in cvetnim prahom, saj ni dovolj surovin. Lahko pride tudi do različnih bolezni ali pa celo parazitov, ki vplivajo na čebele tako, da se zmanjša njihova produktivnost. Na manjšo proizvodnjo medu vplivata tudi onesnaževanje in slabo čebelarjenje. Tudi na odstopanje dejanskih javnofinančnih prihodkov in odhodkov od načrtovanih vpliva mnogo različnih dejavnikov. Med pomembnejše sodijo gospodarske razmere in politične odločitve vlade, ki vplivajo na končni javnofinančni saldo.
Poglavje 3.6
Poglavje 3.3
Poglavje 3.2
Poglavje 3.5
Poglavje 3.4
Poglavje 3.1
Poglavje 3.3
Čebele neprestano obdajajo tveganja kot so podnebne spremembe, pesticidi, bolezni. Tudi državni proračun se sooča s tveganji kot so gospodarske recesije v mednarodnem okolju, naravne katastrofe, inflacija… Da bi se zagotovila dolgoročna vzdržnost javnih financ, so bile razvite proračunske politike, katerih namen je zagotoviti odpornost na možna negativna tveganja. Med njih sodi tudi fiskalno pravilo, ki je pobuda evropskih voditeljev, s katerim so želeli omejiti zadolževanje držav in zagotoviti dolgoročno vzdržnost javnih financ držav. Namenjeno je zagotavljanju srednjeročne uravnoteženosti prihodkov in izdatkov proračuna države brez zadolževanja. V Sloveniji je Državni zbor leta 2013 sprejel ustavni zakon, s katerim smo spremenili 148. člen ustave, ki določa, da morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa morajo prihodki presegati izdatke.
Poglavje 3.6
Poglavje 3.3
Poglavje 3.2
Poglavje 3.5
Poglavje 3.4
Poglavje 3.1
Poglavje 3.4
Javne finance oz. državni proračun in čebele so lahko tudi neposredno povezane, saj je v interesu države varovanje okolja in zelena prihodnost, katere pomemben del so tudi čebele. Čebele so namreč enakomerno poseljene po celotnem območju Slovenije, s tem pa pripomorejo k ohranjanju ravnovesja v naravi. Z opraševanjem samoniklih in gojenih rastlin daleč največ prispevajo k pridelavi hrane. Mednarodna strokovna javnost pripisuje opraševanju 10- do 20-krat večji gospodarski pomen, kot je neposredni gospodarski pomen čebel za pridelavo čebeljih pridelkov. Država mora tako zagotoviti ugodne pogoje za čebelarstvo, med drugim lahko čebelarjem pomaga z raznimi subvencijami za nakup opreme, zagotavljanjem pomoči čebelarjem začetnikom in omejevanjem uvoza medu iz drugih držav.
Poglavje 3.6
Poglavje 3.3
Poglavje 3.2
Poglavje 3.5
Poglavje 3.4
Poglavje 3.1
Poglavje 3.5
Čeprav je državni proračun načeloma sprejet že pred začetkom novega koledarskega leta in proračunskega obdobja, se lahko ob izrednih razmerah tekom leta spremeni, z rebalansom proračuna. Tako je bil proračun za leto 2023 dopolnjen oziroma spremenjen z Rebalansom proračuna za leto 2023 II, ki je zaradi obsežnosti poplav 4.8.2023 namenil 520 mio EUR za sredstva za pomoč ob naravnih nesrečah. Vsa poraba teh sredstev bo skrbno načrtovana, njihova porazdelitev pa bo določena z zakoni. Če bi podobno situacijo prenesli na delovanje čebel, bi ugotovili, da se čebele skozi različna obdobja prilagajajo vremenskim pojavom na način, da določen čas nabirajo nektar iz rastlin, ki rastejo le v določenih vremenskih razmerah. Če zaradi spremembe podnebja čebele na določeni rastlini ne bodo mogle več nabirati nektarja, se bodo morale prilagoditi in poiskati nov vir.
Poglavje 3.6
Poglavje 3.3
Poglavje 3.2
Poglavje 3.5
Poglavje 3.4
Poglavje 3.1
Poglavje 3.6
Čebele oprašijo skoraj tri četrtine vseh rastlin, s katerimi proizvedemo 90 % vse hrane na svetu. To pomeni, da je tretjina proizvedene hrane na svetu odvisna od tega, ali jo bo čebela oprašila. Čebele torej na nek način odpravljajo lakoto in ljudem zagotavljajo preživetje. Če je čebel veliko, je to znak, da okolje deluje dobro in da ni razlogov za skrb. Ko pa začne število čebel upadati, pa so nujno potrebne spremembe varstvenih ukrepov. Podobno je v javnih financah. V dobrih gospodarskih obdobjih načeloma beležimo proračunski presežek, ki smo ga imeli v Sloveniji nazadnje v letih 2018 (525 milijonov €) in 2019 (264 milijonov €), v gospodarsko slabših obdobjih oz. v časih, ko gospodarstvo in gospodinjstva potrebujejo večjo podporo države, pa se načeloma beleži proračunski primanjkljaj. V zadnjih treh letih je Slovenija beležila primanjkljaj predvsem zaradi posledic epidemije, zaradi poplav v letu 2023 in šibkih gospodarskih obetih v EU pa je za pričakovati primanjkljaj tudi v prihodnjih letih.
Poglavje 3.6
Poglavje 3.3
Poglavje 3.2
Poglavje 3.5
Poglavje 3.4
Poglavje 3.1
O projektu
-
Namen: prikazati javne finance in državni proračun na interaktiven način
-
Način: strip, kviz in kaj imajo skupnega javne finance in čebelarstvo
-
Projekt: uvajanje in razvoj odprtih izobraževalnih virov znotraj pedagoškega procesa
-
Cilj: vzbuditi zanimanje za predmeta javne finance in proračunsko financiranje
Ko povprečen študent sliši pojma »javne finance« in »državni proračun«, običajno ne povezuje teh izrazov z nečim zanimivim in zabavnim. Cilj te spletne strani, na kateri se trenutno nahajate, je prav to spremeniti. V okviru projekta »Uvajanje in razvoj odprtih izobraževalnih virov znotraj pedagoškega procesa« smo pripravili predstavitev ključnih značilnosti obeh pojmov na čim bolj enostaven in interaktiven način, prilagojen vsakemu posamezniku. Upamo, da boste med brskanjem po spletni strani pridobili čim več koristnih, zanimivih in hkrati tudi zabavnih informacij, ki bodo povečale vaše zanimanje za področje javnih financ in proračunskega financiranja. Spodaj si lahko preberete strip, preizkusite svoje znanje na različnih področjih javnih financ ali pa si ogledate vzporednice med organizacijo čebel in javnimi financami v Sloveniji.